Na podlagi 70. člena Statuta Kinološke zveze Slovenije ( v nadaljevanju: KZS ) in 8. člena Pravilnika o strokovnem delu Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju PSD KZS) je delni zbor sodnikov za šarplanince, tornjake in hrvaške ovčarje dne 1.junija 2010 sprejel:
VZREJNI PRAVILNIK ZA ŠARPLANINCE, TORNJAKE IN HRVAŠKE OVČARJE
Vzrejni pravilnik za šarplanince, tornjake in hrvaške ovčarje (v nadaljevanju: VP) obravnava strokovno delo in strokovna vprašanja za pristojne pasme. Določila tega pravilnika so usklajena z veljavnimi akti Mednarodne kinološke zveze (v nadaljevanju F.C.I.), z Zakonom o zaščiti živali R. Slovenije ter s PSD KZS.
1. člen
Zaradi specifičnosti pri vzreji VP dopolnjuje PSD KZS in obvezuje vse lastnike pasem, da ga dosledno upoštevajo.
2. člen
Za vzrejo šarplanincev, tornjakov in hrvaških ovčarjev v R.Sloveniji je pristojna izključno državna vzrejna komisija.
3. člen
Državna vzrejna komisija načeloma enkrat letno organizira ocenjevanje zunanjosti in vzrejni pregled, in sicer spomladi. Izjemoma vzrejna komisija opravi tudi izredno oceno zunanjosti in vzrejni pregled za psa / psico, če smatra, da je vzrejno zanimiv(a) in v skladu s pravili PSD KZS. Lastnik mora v takem primeru predčasno pridobiti soglasje vzrejne komisije za izvedbo tovrstnega izrednega pregleda. Izredno oceno zunanjosti in izredni vzrejni pregled opravljata dva člana vzrejne komisije. Stroški takega pregleda po ceniku KZS v celoti bremenijo lastnika psa / psice.
4. člen
Datum in kraj ocenjevanja zunanjosti ter vzrejnega pregleda se objavi v glasilu Kinolog. Lastnik mora k pisni prijavi predložiti:
- fotokopijo rodovnika,
- oceno zunanjosti ( če jo že ima ), ki mora biti pridobljena na prireditvi v R. Sloveniji,
- izvid slikanja kolkov za pasmo šarplaninec.
Na vzrejnem pregledu lahko sodelujejo psi / psice, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
- imeti morajo originalni rodovnik, ki ga priznava F.C.I.,
- starost psa / psice za pristop na vzrejni pregled je najmanj 15 mesecev,
- vpisani morajo biti v slovensko rodovno knjigo KZS,
- imeti morajo najmanj oceno zunanjosti »dobro«,
- imeti morajo knjižico o cepljenju.
Za vse pse/psice se priporoča še opravljen izpit BBH.
Če pes/psica na dan vzrejnega pregleda nima vseh zahtevanih dokumentov, jih je lastnik dolžan predložiti v roku enega meseca. V nasprotnem primeru se smatra, da pes/psica ni bil/a vzrejno pregledan/a.
5. člen
Na vzrejnem pregledu se izvede merjenje telesa in oceni:
- splošen izgled glede na standard pasme,
- gradnjo telesa / okostje, zobovje
- telesno kondicijo, primerno za vzrejo,
- značaj.
Psa/psico se na vzrejnem pregledu oceni z naslednjimi vzrejnimi oznakami:
- primeren za vzrejo oznaka A
- pogojno primeren za vzrejo oznaka B
- vzrejna prepoved oznaka C
Pogojno vzrejno oceno dobi pes / psica, ki sicer odgovarja pasemskemu standardu, ima primeren značaj, ima pa težje hibe, ki bi se morebiti dedovale. Pogojna vzrejna ocena se psu / psici podeli za eno leglo. Vzrejno dovoljenje se takim psom / psicam lahko podaljša le na osnovi pregleda in predložitve pozitivne ocenitve vsaj 2/3 legla pri starosti 6 - 9 mesecev ali privoda mladičev na prireditev vzrejnega pregleda, ki je zanje brezplačen.
6. člen
Odločitev vzrejne komisije na vzrejnem pregledu je dokončna. Zoper sprejete odločitve ni pritožb, razen če so kršena pravila tega pravilnika ali PSD KZS ali je bila storjena strokovna napaka. Pritožba mora biti podana v pisni obliki pred zaključkom vzrejnega pregleda in se obravnava na pregledu samem.
7. člen
Pes/psica z oceno zunanjosti »dobro« lahko na vzrejnem pregledu pridobi pogojno vzrejno dovoljenje, in sicer le za eno leglo, če vzrejna komisija ugotovi, da je vzrejno zanimiv/a.
8. člen
Vzrejna komisija lahko izreče prepoved vzreje psu/psici s pozitivno telesno oceno, v primeru da:
- ima hibe, ki jih pasemski standard opredeljuje kot izključitvene,
- ima izrazito netipičen značaj,
- ima stopnjo displazije večjo kot »C«,
- je v slabem zdravstvenem stanju ali slabi kondiciji.
9. člen
Psice se lahko parijo od 20. meseca starosti dalje, psi pa od 15. meseca.
Opravljen vzrejni pregled je, razen v izjemnih primerih, trajen. Psicam se dovolijo paritve praviloma do dopolnjenega 8 leta starosti, psom pa dokler so v kondiciji.
10. člen
Vzrejna komisija mora izdati vzrejno knjižico/dovoljenje najkasneje en mesec po opravljenem pregledu. Vzrejne knjižice/dovoljenja izpolnjuje imenovani član komisije.
Pred paritvijo sta lastnika psa in psice dolžna preveriti veljavnost obeh vzrejnih dovoljenj.
11. člen
Vzrejna komisija lahko psu/psici prekliče veljavnost vzrejnega dovoljenja, če ugotovi:
- da je nosilec/ka dednih napak,
- da je bil/a parjen/a samovoljno (s psom/psico brez ocene zunanjosti oziroma vzrejnega dovoljenja) ali s partnerji, ki ne ustrezajo vzrejnim določilom,
- da je bila psica parjena s psom v tujini, ki ne ustreza našim vzrejnim določilom,
- da je bil/a pes / psica s stopnjo kolčne displazije »C« parjen/a s psico / psom, ki ima stopnjo kolčne displazije večjo kot »A« oziroma sploh nima izvida o stopnji kolčne displazije,
- da so ob pregledu legla mladiči in psica v pogojih, ki jih Zakon o zaščiti živali navaja kot neprimerne za bivanje, dokler ne izpolni osnovnih pogojev za vzrejo.
12. člen
Psici se dovoli eno leglo v koledarskem letu oz. v roku 290-tih dneh od prejšnje paritve. V leglu se ji dovoli obdržati vse zdrave mladiče, ki ustrezajo pasmi.
13. člen
Lastnik psa/psice mora vzrejni komisiji poslati v podaljšanje vzrejno knjižico/dovoljenje vsako drugo leto. Pes, ki je pridobil vzrejno oznako A, dobi po šestem letu starosti doživljensko vzrejno dovoljenje, če je v dobri kondiciji.
14. člen
Lastnik psice ima pravico sam izbrati psa, zaželeno pa je, da se o izbiri posvetuje z vzrejno komisijo.
Če želi lastnik pariti psico v tujini, mora pred paritvijo o tem pisno obvestiti komisijo. Obvestilu mora biti priložena fotokopija rodovnika, izvid kolčne displazije ( za šarplanince ) in vzrejnega dovoljenja psa.
15. člen
Prijavo paritve in v izjemnih primerih tudi prijavo legla potrdi predsednik ali tajnik vzrejne komisije. Lastnik psice je dolžan prijaviti paritev v roku dvajsetih dni po paritvi. Če je psico paril v tujini, mora prijavi paritve priložiti tudi fotokopijo rodovnika psa, iz katerega je razvidno lastništvo psa, izvid kolčne displazije ( za šarplanince ) in vzrejno dovoljenje, če le tega predpisuje njegova matična organizacija.
16. člen
Skočnina je izključni dogovor med lastnikom psa in psice ter se ureja pred opravljenim skokom, kot to določajo pravila F.C.I.. Enako velja tudi v primeru, če psica ni ostala breja oziroma je polegla le enega živega mladiča.
17. člen
Dolžnosti lastnika psa so, da:
- skrbi za njegovo zdravstveno in kondicijsko stanje,
- skrbi za njegove bivalne razmere in zoohigieno,
- upošteva nasvete in predpise s področja vzreje, ki jih določata vzrejna komisija in KZS.
18. člen
Vzreditelj je oseba, ki je uradni lastnik psice v času njene paritve in njenega legla.
Če je psica v solastništvu dveh ali več oseb, ki ne živijo v skupnem gospodinjstvu, je lahko vzreditelj le eden od lastnikov, ki lastništvo psice izkazuje s pisnim dogovorom, v katerem je ta pravica navedena in podpisana s strani vseh solastnikov. Fotokopija dogovora mora biti obvezno priložena k prijavi paritve.
Če lastnik odstopi psa/psico drugi osebi v namen vzreje, mora skupaj s prijavo paritve dostaviti tudi dogovor o prenosu pravice do vzreje. V dogovoru morajo biti navedene pravice in obveznosti obeh oseb, in določen čas, v katerem mora začasni lastnik vrniti psa/psico ter dokumente prvotnemu lastniku.
19. člen
Dolžnosti vzreditelja so, da:
- skrbi za zdravstveno in kondicijsko stanje psice,
- skrbi za mladičev ter njihove bivalne razmere in zoohigieno,
- mladiče socializira, jih po sodobnih veterinarskih navodilih očisti notranjih in zunanjih zajedalcev, opravi prvo zaščitno cepljenje,
- upošteva nasvete in predpise s področja vzreje, ki jih predpisuje vzrejna komisija in KZS,
- vzreja samo pse/psice s priznanim in veljavnim rodovnikom.
20. člen
Če vzrejna komisija ugotovi, da je vzreditelj paril psico z nerodovniškim psom oziroma vzredil leglo nerodovniških mladičev, mu lahko prepove nadaljno vzrejo.
Vzrejna komisija lahko prepove vzrejo tudi psu, katerega lastnik ne spoštuje določil pričujočega vzrejnega pravilnika.
Vzrejno prepoved predlaga vzrejna komisija za dobo od enega do petih let glede na stopnjo kršitve.
21. člen
Vzreditelj je dolžan prijaviti leglo vzrejnemu referentu KZS najkasneje v roku 3 (treh) dni, vzrejno komisijo pa mora o leglu obvestiti najkasneje v roku 10 (desetih) dni od pregleda legla.
Vzreditelj je dolžan izpolniti obrazec »Prijava legla« skupaj z vzrejnim referentom KZS najkasneje v roku 30 (trideset) dni po skotitvi legla.
Vzrejni referent KZS je dolžan izpolniti prijavo legla v celoti in en izvod po opravljenem označevanju poslati na naslov vzrejne komisije.
Vzreditelj je dolžan obvestiti komisijo tudi v primeru, ko legla ni bilo.
Vzrejna komisija si pridržuje pravico do preverjanja zadovoljivosti pogojev za vzrejo skupaj s pristojnim veterinarskim inšpektorjem.
22. člen
Vzrejnni referent KZS mora takoj po ogledu legla, obvezno pa pred označevanjem mladičev, vzrejno komisijo obvestiti:
- če vzreditelj nima ustreznih pogojev za vzrejo,
- če mladiči odstopajo od standarda pasme.
Tako leglo si nato ogleda še vzrejna komisija in poda svoje mnenje o izdaji rodovnikov.
23. člen
Ob označevanju mladičev v leglu in vpisu identifikacijskih številk v ustrezen dokument prejme vzreditelj od vzrejnega referenta KZS za vsakega mladiča potrdilo o lastništvu čistopasemskega psa. Izpolnjena potrdila o lastništvu je vzreditelj dolžan poslati na KZS, kjer se v kartoteko mladiča, vpiše novi lastnik. Če tega vzreditelj ne stori, se vzreditelja evidentira kot lastnika mladiča.
24. člen
Lastnik psa/psice mora vzrejni komisiji sporočiti vsako spremembo lastništva živali. Če tega ne stori, vzrejno dovoljenje ni veljavno. Lastnik je dolžan sporočiti tudi pogin živali.
25. člen
Vsa odstopanja od zgoraj navedenih določil lahko izjemoma potrdi le vzrejna komisija. Neupoštevanje vzrejnega pravilnika se kaznuje v skladu z Disciplinskim pravilnikom KZS.
26. člen
Pravilnik razlaga vzrejna komisija; dopolnitve in spremembe se sprejemajo na enak način kot sam pravilnik.
Pravilnik je bil sprejet na Delnem zboru za šarplanince, tornjake in hrvaške ovčarje dne 1.junija 2010. Komisija za strokovna vprašanja KZS ga je pregledala in potrdila na svoji 10. redni seji dne 13.09.2010. Upravni odbor KZS je dne 23.09.2010 s sklepom številka 14/10-2010 potrdil pravilnik, ki s tem datumom prične veljati.